Napisal/a duovox, v četrtek, 06. avg. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Nekje iz daljave jo čutim,
kot vroč ogenj, plamen strasti,
hladen veter ki prebudi zavest,
iz nič ustvari vihar ljubezni
nežne besede iz duše, srca,
oči kot dvoje svetlikajočih zvezd,
modro lesketajočih podnevi,
vabljivih, z ljubeznijo polnih.

Modra gladina morja iz daljav
ter lahkotni valovi jo božajo,
njeni lase krasi sončni žarek,
njen glas prinaša valovanje,
veter nosi odmev njenega smeljaja,
lepota sončnega zahoda obraz,
v rojstvo noči, dotik rok, teles,
eno samo melodijo nežnosti.

V njenem objemu sem nemočan,
se ves prepuščam čustvom,
ko sem kot v sanjah brez moči,
poln strasti čutim da lebdim,
plavam z njo nad oblaki,

kakor da bi imela krila,
med zvezdami, prekrita s poljubi,
prijetno utrujena obmirujeva,

da naju v objemu prebudi jutranja zarja.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)