Napisal/a MirnaVolk, v četrtek, 13. avg. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Ko dan se prevesi v večer
obdane me ura nemirna
ko zarja nadene mestu okvir
prirpavljam se na pota večerna.

Upam da srečam ljubljen pogled
v množici glasnih mimoidočih
usta nemočna so en sam nasmeh
ko plamen svetleči je v tvojih očeh.

Za trenutek srečam tvoje oči
in vsa zardela pogledam v tla
vse telo šibi se v nemoči
in srce moje glasno igra.

Ko večer prevesi se v noč
in sama ostanem spet
misel nate da mi novo moč
in tvoji pogledi nov polet. 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a Neva, v 15-08-2009 04:09, 1. Ob večerih Pesem (izhajam iz naslova) opisuje redno večerno dogajanje in ta rednost nekako izbriše posebnost trenutka.     Ko jo berem, čutim, da mi majčkeno zmanjka iskrene intimnosti, tiste prave, poetične.    Kadar se pesnik trudi pisati v določeni obliki in se želi ukvarjati z rimo, mora paziti, da rima ni samo navidezna kot v primeru oči - (v) nemoči, kjer je poudarek popolnoma različen in zato ni pravega skladja.    Pesem ritmično ni tekoča, poudarki se mestoma zaletijo ali pa razbijejo. Zaradi tega tudi rima ne steče lepo in naravno. Smiselno je pesem prebrati na glas in z občutkom. Metrično urejena pesem ima melodijo.    Pisanje v določeni obliki je veliko bolj zahtevno od prostega verza in vsak tak trud zelo pozdravljam. A ni dobro omagati na pol poti.    Če je sledenje ritmu pretežko, priporočam prosti verz, človeka ne omejuje toliko zato lažje sprosti domišljijo in odpre čustvo.   Objavil/a Neva, v 15-08-2009 04:18, 2. Sicer priznam, da je v pesmi nekaj usodnega, če se nekdo ob večerih samo zato odpravlja ven, da bi nekoga srečal in ostaja pri zgolj pri pogledih, v srcu pa neguje globoko čustvo. Meni je ta neizražena želja po več na nek način boleča. Pesem pa izraža skromnost, da je že pogled dovolj. Ravno tam, kjer naj bi bil žar največji, mi pesem na nek način ugasne.   Objavil/a MirnaVolk, v 18-08-2009 12:43, 3. Ob večerih Hvala za komentar, pesmi pišem le občasno, sicer pa imam poezijo rada ljubiteljsko, zato vsak tak komentar prav pride, da morda poskusim kaj izboljšati. Pesem je bila napisana že pred leti in verjetno res ne pove vsega - iz določne življenske situacije me je nekako reševala simpatija (morda malo več kot to), ki sem jo sama nekoliko povzdignila. Ponvaljanje (izhodi zvečer) pa imajo preprosto razlago - izvirajo iz osamljenosti oziroma iskanja topline v tujem svetu.   Objavil/a Julči, v 18-08-2009 18:44, 4. Ob večerih Meni je pesem blizu in v njej vidim sebe Čutim te poglede, a tudi osamljenost. Pesem se me nekako dotakne. Naj te samo dobro namerno opozorim na slovnično "napačo" v četrtem verzu - pripravljam namesto prorpavljam.     lp Julija   Objavil/a Neva, v 21-08-2009 06:04, 5. Ob večerih Saj, se da razumeti, da je ta prazaprav večerni ritual posledica hrepenenja.  Za izboljšanje ritma pa resnično pomaga glasno branje z izrazitimi poudarki in ko začutiš zvočno oviro poišči ddrugi izraz, krajši, morda daljši, ni njuno, da je ravno tisti, ki čisto sledi idjei v glavi. Morda nek bližnji. Pesem se na tak način "sama" zapiše.  Dobro je, da komentarja ne jemlješ kot, da bi te kdo hotel prizadeti, ker te ne.  Je pa žalostno, ko se nekateri avtorji, ki ne napišejo praktično nobene dobre pesmi izgovarjajo, češ, dober sem, izdal sem knjigo....pa kaj potem, če si jo...  Dobra pesem govori sama zase. Knjiga je pa lahko polna slabih pesmi. Tako je s tem. Vsi bi se morali truditi, ker pesem ni samo izpoved, predvsem bi morala biti lepota jezika.  Veliko uspeha in veselja ti želim pri pesnjenju.