Včasih nič več ni,
ni besed, pogledov, obljub.
Nobena misel se ne porodi,
ne prebudi je niti poljub.

...

Jesenske meglice
razblinile so se.
Zdelo se je,
da pred mano topel
jesenski dan ...

Odeta v lupino,
krhko, a neprebojno.
Znova bi se rodila,
zapustila ovoj zapora.
In se predala.
Jaz sem kriva.

Potop v zbirališče solz,
očiščujoče praznjenje zlomljenih sanj,
ki se kopičijo kot veter v krilih vetrnic.
Večerni uroki izginjajo,<...

Nariši me z ogljem.
Celo.
Črto ob črti.
Takšno, kot me vidiš v jutranji svetlobi.

Božanje, klanje.
Božanje, klanje.
Vse samo zame.
Resnica in sanje.

Priplazila si se,
zalezla v vse pore biti,
trgaš me iz spletanja misli.

Zakričim, a me preglasiš! Beri dalje...

...

Objemam temo,
prisluškujem krikom iz srca,
v samoti čakam,
da se izlije name
zarja jutranja ....

Z novim jutrom, z novimi močmi, odpravljam se v dan
a nekaj manjka mi. 
Oči pomanem si,  si kave zaželim...
n...