Prepletajo se veje olesenele,
žive veje zakrnele,
kot da namenjajo pogled soncu,
kot da zrejo k nebidnemu neba koncu.

Sneg iz sonca, umazana belina, lepota zore je zgorela, konca ni, le reveži umirajo, sekiri usode vrat ponujajo.

Objemi me z jutrom.
Na krilih vetra,
naj tvojih misli prsti...
me nežno prebudijo.

Pozdravi me z nasmehom.
Beri dalje...

Pesmi sem začel pisati zaradi tebe, ker sem biu nor nate in se zaljubo vate. Ko me vedno pogledaš me je strah zaradi tebe, bila si moja lepotica ...

Parkerjevo pisalo,
veselja je dalo.
Majhno darilo,
čudovito posvetilo.

Hvala gospod Parker,
Beri dalje...

Napeta struna doživlja svetlobo lastnih mor.
Pod krinko harmonije, violina joče na pomoč
Opazujem tvoje dolge, hladne prste
Ustvarja...

So zidovi, piramide,
pesmi v steno vklesane.
So mostovi, spomeniki
in le čas naj liže rane.

Ko enkrat je konec,
in pride nov dan,
oči se odprejo
in nisi zaspan.

Želiš si še enkrat
zapreti oči Beri dalje...

Dišeči žarki
zbadajo belo kožo.
Noč jo potemni.

Še vedno mislim nate
in na srečne dneve
na mnoge čarobne noči
ko sva si preko ekrana
globoko zrla v oči Beri dalje...