Napisal/a tammek, v torek, 25. avg. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Moj obraz, pravi obraz je skrit. Pred tabo, pred tvojimi pogledi.
Si bil kdaj na slepi poti? Ne? Zdaj si obsojen nanjo.
Ni mi mar kaj si slišal, kaj si videl... spoznal me ne boš.
Ni mi mar kaj so ti govorili prejšnjo noč.
Danes si tu, z mano, ob meni... pa še vedno ne veš kdo in kakšna sem.
Sramota, zate. Moška postava, tako 

zaigrana, v pogledih žensk si cvetoč.
Si vedel kaj te čaka, ko si zjutraj vzdignil težke veke?
Vem, da ti na pamet ni prišlo kaj ti je usoda pripravila za tisti dan.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a Bor, v 28-08-2009 15:41, 1. Pot Preveč prozno mi izgleda tole. Preveč enostavno. Čeprav na drugi strani je videt iskrenost v besedah, kot, da je to napisano v dejanskem trenutnem občutku pisca, ki se mu je nekaj zgodilo. Samo, a je zarad tega to že pesem?   Objavil/a ajda, v 28-08-2009 16:53, 2. Meja med prozo in poezijo Ja, tudi jaz opažam, da bledi meja med prozo in poezijo in da bolj vleče na stran proznega zapisa, da veliko pišočih piše na tak način in jaz sem se tega že navadila. In velikokrat razmišljam ali je sploh pesem? Morda je tako prav, kaj vem, morda celo trendi, je pa res, da dostikrat povleče tudi na to stran, da napišeš bolj prozo, kar sicer pred časom niti razmišljal ne bi o tem, zdaj pa, kot sem rekla, te potegne v svoj krog in tudi pri sebi narediš premike. Kaj pa je dobro za poezijo, bodo povedali poklicani, tisti tapravi, ne kvazi strokovnjaki, če se bodo seveda s tem ukvarjali.   No, mene niti ne moti ta zapis, ki vleče na prozo, je pač pesem kot izliv in mnogo vprašanj za nekoga, ki je že zdavnaj odplul, čeprav še morda fizično prisoten, misli so že nekje drugje.     lp, ajda    lp, ajda   Objavil/a tammek, v 30-08-2009 00:15, 3. odgovor Glede na to da je to moja prva objavljena pesem na tem portalu, sem se kar malo ustrašla kritik. Ampak, da se malo zagovarjam- opazla sem da je moj stil pisanja pesmi takšen- ko jo prvič prebereš spominja na prozo in se sprašuješ kaj je takšnega v teh besedah da jo je nekdo poimenoval "pesem", potem prebereš drugič in neveš kam bi jo uvrstil. Ko se pa besede preberejo nekajkrat, ti je jasno- da so bile napisane za "pesem", "poezijo"...    imejte se skrajno lepo; tammek   Objavil/a Neva, v 30-08-2009 07:38, 4. Tamek, za začetek je kar v redu, saj obstaja prozna poezija, torej se z obliko ne obremenjuj. A prozo od poezije loči jezik. Pesniški jezik. Temu se malo bolj posveti. Vsebuje namreč večjo težo, saj mora z malo besedami povedati veliko več, zato sploh ni vseeno s katerimi besedami. V tem je bistvena razlika.  Kup objavljenih prispevkov je pisanih v verzih, pa so čista proza, nič pesniškega ni v njih. Pošteni komentarji naj bi na to opozorili in dali ustvaralcu smernico po kateri naj bi se ravnal, da bo poezija res poezija, samo zato gre.  lp   Objavil/a Neva, v 30-08-2009 12:13, 5. Popravljam... ...ustvarjalcu.