Napisal/a cinnamon, v torek, 25. avg. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Leživa v travi in zreva v nebo,
povem ti, kaj sem sanjala
in nasmehneš se mi s tistim porednim nasmehom,
ki hoče slišati več.

Povem ti tudi o fotografiji,
ki sem jo odkrila
in ti poslušaš pozorno, zbrano, da ti ne bi uspelo
česa preslišati.

Povem ti o svojih tegobah,
kaj me tare zadnje dni
in v svojo dlan vzameš mojo dlan ter jo držiš
z razumevanjem v očeh.

A potem te vprašam
po tebi
in ustnice ti zatrepetajo, ko se tiho obrneš
stran, zvit v klobčič,
saj že dolgo nisi več to, kar si včasih bil.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)