| Napisal/a enasm, v četrtek, 03. feb. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
ŽIVIM!
Se mogoče prvič živiljenja veselim.
Z nestrpnostjo otroka,
odpiram darilo,
ki nov dan je.
Razvezujem pentljo,
ki jutro je.
Opoldan,
svetleč papir je.
In večer z nočjo,
del podarjenega darila je.
Živim, se življenaj veselim.
Praviš naj grem nazaj.
Veš potem,
potem moram znova umreti,
ugasniti svečke štiri.
Saj jih poznaš,
ti si eno prižgal, ko si mi upanje dal.
Ta svečka je prižgala ostale tri,
mir, vero in ljubezen.
Sedaj gorijo svečke štiri,
ogrele so moje srce,
ki zakovano bilo je v led.
In led se je stopil,
droben potoček,reka,
ki odnaša, vso umazanijo mojega spomina.
Se v morje izliva,
tam se na dno poseda,
vakuum jo vase vleče,
izginja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
