sonce je v naju
sonce sem jaz
sonce si ti

Moja lirika je bolj epska od vaše dramatike.
Ker se rad napajam s paradoksi.

Ker se ljubezen nikdar ne postara
in mlado ostane do smrti srce,
ker roka dotike za vekomaj čara
v nežnost večera in sončneg...

Še vedno tli,
nočni kres je ugasnil,
tlijo le ostanki vejevja,
kot v ljudeh praznik,
tisti, ki je namenj...

Morala sem priznati.
Boj sem izgubila.
Moja notranjost pričela je jokati.
Bolečine te ne bom pozabila.

Otožna samota
Podobna siroti,
Nevednost ob vsevednosti,
Moj bo pokop.

Spet bom hodil bos.
Ne čutim zemlje.
Ne čutim trave.
Ne čutim peska.
Ne listja pod nogami.
Niti...

Od dela do dela
mojega telesa
bije se boj
za delček večera,
silen nemir,
up, nespokoj
daleč je zame, Beri dalje...

Pozabljam.
Oko je malce zarošeno.
Ogledalo tudi.
Pozabljam
biti jaz.

Eno tableto vzame,
popolnoma se mu sname.
Postane zabaven in vesel,
tako bi lahko, dan preživel.

...