| Napisal/a Tenoch Soledad , v petek, 28. avg. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Velikokrat sanjam o tebi,
tudi ko nisem ravno pri sebi.
Prav te sanje ne poznajo špranje,
skozi katero, bi utekel in se kam zatekel.
Vežejo me na čas in kraj
in vem, da ne morem več nazaj.
Nazaj v toplino, tvojo bližino,
kjer je sonce poganjalo zvonce,
ki so zvonili in nas skrili.
Zadaj za mavrico v brezčasno pravljico,
tisočerih odtenkov,
kjer ni nihče odklenkov,
sledijo pogledi malčkov,
pisanih kot palčkov,
v deželi, ne smeli
v kraju takem, nikjer enakem.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
