Oživela bi metulja,
ki povzroča želodčne težave,
vsaj za trenutek,
da bi vedela,
da je še živ.
Čeprav vem, da ni mrtev.

Samo tako, da bi se
živo spomnila časov,
ko so me krči in bolečine
spremljale z nasmehom
do nasmeha - tistega bebavega.

Da bi poletel,
kot je nekoč.

Pustil je prah svojih kril,
ki se dviga in spušča
in tako še včasih požgečka,
božajoče in žgečljivo.

Oživela bom metulja,
da bo poletel
osvobojen v svobodo,
ker jaz ga ne potrebujem več.

Prava ljubezen ni stvar
bolečine in krčev,
ampak osvobajanja čustev.

Naj poleti! In naj leti!
Midva sva končno pristala.

Komentiraj pesem na forumu.
(8 komentarjev) 

---