Napisal/a Conductor, v ponedeljek, 07. sep. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Tiha misel me premane,
senca svetlobe pade na tla.
Topla melodija me zadane
kakor metek upanja se ne vda.
Pesem svetla poje čez zrak,
nosi jo veter; življenje jo kuje,
mesec gre okrog vsak,
nje lepota se na moje srce usuje.
Skozi oči mi grenka solza priveka,
vedoč, to je le žalosten nemir,
ki ustvarjata ga moja roka
in črn klavir.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|