Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ponoči, v črni noči, ko zunaj ni nič in notri ni nič le jaz še obstajam.
In res, še dihati si ne upam v roki trdno držim svinčnik – ob koncu prežvečen in v bele liste panično z trepetom obrobljeno si pišem pravljico za lahko noč. Tako črno kot je noč.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
