Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sobota, 12. sep. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Ko bova spet ležala prepletena,
kot presta in dišeča, kot topel svež
kruh; drhteče si bo upognjen janež
umil obraz na sončnem vrtu. Stena
bo hladila lase, zlato spolstena
se bodo gladila. Če ognjevitež
komajda zaznava zunanji vrvež,
notranjost postane ovrednotena.
Ko bova spet ubežala dotalnim
sencam, ki kakor predolgi rokavi
opletajo nad vnaprej določenim
prav, prsti bodo prvotno drhtljavi.
Vlažen jezik poln ljubezni, ginjenim
tokom si bo scedil obe trdnjavi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|