V skrajnem dometu mojih oči si bila
ženska, polna stvarne medečine,
tiste žlahtne, zlate, zame.
Takrat sem te ...

Sonce moje zlato, kako srčkano si
Zjutraj, ko zbudiš me
Z obrazom nasmejanim, ko stojiš
V posteljici in ponavljaš:
Amamama,...

Temni se mi pred očmi.
Grozen pritisk čutim nekje tam,
kjer leži srce, v prsih, pljučih...
Bolečina... težka, krvaveča, neznosna...<...

Sam sem,
odtujen.
Tako sam,
da me je kar sram….

...

Odkrivam obraz izpod neumrljivih senc.
Podobe še stojijo,
kot silhuete nemih prič.
Še vedno nekam mračno
se vkalupljajo in troh...

Vdihnil si življenje... majska rožica,
v dlaneh te ljubim moj sin,
v dlaneh s poljubi nežnosti učim,
od sreče...

S smrjo minejo vse želje,
tiste želje in veselje,
ki krasijo nam življenje.

S smrtjo pride tista sreča,
sreča, ki se v peklu v...

Iz dlani pšeničnega polja, mak
se s pogledom je v sonce zazrl,
odločno kljubuje, nežno ljubkuje
nezrelo klasje, ki...

Brez volje občudujem vse, česar ne razumem. Lepota tega neskončno sije, napaja vse čudeže skrivnostne, medtem ko moj jaz mineva navdihnjen od lep...

Sedi na klopi mož prastari,
mu malo kloni siva glava,
brez sanj z nasmehom spava,
lahak mu vetrič kodre mrši.

Z...