Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v četrtek, 08. okt. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Kostanjev drevored
se je prepuščal vetru.
Stuljeni listi so dušili ječanje
bohotnega bodičevja. Na vlažni travi

je

ležala samo še kakšna odprta ježica.
Spomin na skrita pasišča rumenkasto
belih socvetij mre, ti so že zdavnaj
postali
sladkoben med.
Domehka

je

prišla
JESEN.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a ajda, v 10-10-2009 09:43, 1. Izbezala se je jesen Zelo zgovorno napisana dobrodošlica jeseni.    lp, ajda   Objavil/a Yggradsil, v 10-10-2009 12:17, 2. jesen Običajno ne maram arhaizmov, toda v tej pesmi podobe resnično oživijo. Močno.   Objavil/a okto, v 10-10-2009 15:12, 3. Izbezala se je jesen Iz pesmi diši, se sliši in celo okus ima …    Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 11-10-2009 00:20, 4. Izbezala se je jesen Hvala lepa. Vsem trem in vsakemu posebej.    Pesem je napisana za mojo omo. Rojena je bila oktobra, tako kot jaz in umrla je pred petimi leti v starosti 86 let, prav tako oktobra.    Oblika kostanja, ker je bil to vsako leto naš obred, nabiranje kostanja na Pohorju.    Sladkoben med je dota, ki mi jo je dala. Nevede. Dostojanstvo umiranja. Namreč, naredila je nekaj, kar nisem do takrat še nikdar videla.    Vedela je, da umira. Pripravila si je vse za pogreb, celo sliko si je okvirila po svoji izbiri. Poklicala nas je k sebi in vsem zabičala, da se nihče ne sme jokati na njenem pogrebu, ker bo lep jesenski dan in kostanji bodo zreli.     In je tako bilo. Bil je lep jesenski dan, Dobrava se je sončila, listje je šumelo, kolona ljudi je bila neizmerljiva (ne vem od kod se je vzelo toliko ljudi), in nihče ni jokal. Pika. Amen.     Torej ... pesem za omo, ker je bila skromna, a posebna. Za moje pojme nedojemljivo delovna ženska, ki je uresničila vse, še svojo zadnjo pot po svoji izbiri.     Lep pozdrav,    Klavdija KIA Zbičajnik