Napisal/a MirnaVolk, v nedelja, 11. okt. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Običajno mesto
in vsi ti ljudje
ki sploh vidim jih ne
temotnost prostora
pogoltne vase
moj strah
sij jesenskega sonca
osvetli milino
v tvojih očeh.

Veliko govoriva
a vse kar se
pomembnega zgodi
je brez besed
vse je le v lesku
oči
potuje po naelektrenem
telesu v globine
kjer se počasi
razkroji.

Tako kot ti
sedaj te že več ni. 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Egoist, v 15-10-2009 10:18, 1. Dogodek Pesem mi je zelo všeč, ker pač v njej vidim sebe, tako kot tudi v nekaterih drugih tvojih pesmih. Všeč mi je ker nisi uporabila ločil pri prehodih v nove vrstice. Tako sem imel pri branju več svobode. Malo me je edino zmotila rima: "ti ljudje vidim jih ne". Malo me je vrgla iz tira pri branju, ker ni tako tekoča. Mislim, da ne daš dosti na rime, kar mi je všeč in tale morda ni potrebna, morda pa niti ni bila namerna. Pa še ena stvar, nisem prepričan, da razumem zadnjo kitico:" Tako kot ti sedaj te že več ni". Si mislila morda, da se razkroji tako kot se je on in ga zato sedaj več ni?. Zelo lepo berljiva pesem. Egoist   Objavil/a MirnaVolk, v 15-10-2009 10:52, 2. Dogodek Tudi jaz se najdem v nekaterih tvojih pesmih. Zanimiva razlaga konca - v resnici gre za občutke do nekoga ob nekem dogodku (oziroma njihovo potrditev), ker pa njega v mojem življenju ni (vsaj ne v takšnem smislu) ga tudi po koncu dogodka več ni (morda se le pretvarjam, ker konec koncev pišem o njem ali ne). Rima pa ni bila namerna, hotela sem le povedati točno to kar piše. LP, Mirna