Napisal/a duovox, v torek, 13. okt. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Napisal pesem bi, morda sonet,
ki spremenil bi se v najlepši cvet,
a krila, verzi kot da ne dajo poleteti,
čustva vsa v pesmi se razpreti.

Spet bom hodil po gozdnih poteh,
na travniku nabral cvetic, marjetk,
jih poklonil, daroval prijateljem v srcu,
iz njih zvabil nasmeh brez lažnih upanj...

Kaj pa če me bodo okarali,
me ošteli da jih pozabljam...
Res sem zaživel v svojem svetu,
se zaprl tako kot školjka, obmiroval.

Saj se spomnim druženj z njimi,
vesel nasmehnem spominom v sebi,
Prisluhnem odmevu spominov, prijateljevanja,
trenutkov, ko sem z vami delil, čutil solze sreče, žalosti.

Trenutkov ko se na nekoga nasloniš,
mu pogledaš v oči in srce ne pozabljam,
še manj pa tistih, katerim sem se zaupal,
si želel z njimi delil dobro in slabo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a betalord, v 14-10-2009 16:24, 1. Ne pozabljam... Uf, čudna pesem. Deluje tako, kot da ima neko obliko, a je v bistvu nima (niti rim niti ritma). Potem tudi ločila nimaš povsod pravilno postavljena, pa potem par nelogičnih stavkov itd. Kaj recimo pomeni "si želel z njimi delil dobro in slabo"? Tko, mal kaotično deluje   Objavil/a duovox, v 25-10-2009 18:57, 2. Ne pozabljam... Je že tako ; včasih so čudne pesmi, včasih pa komentarji.Morda bi moral strgati pajčevino z dna morja, saditi rože na mesečevi površini, pa ne bi bilo čudnmo    Lep pozdrav !   Objavil/a MirnaVolk, v 26-10-2009 10:02, 3. Ne pozabljam... Meni je všeč prva kitica, potem dalje pa ne razumem prav dobro - priznavaš, da ne pozabljaš prijateljev, obbenem pa si se zaprl pred njimi. Meni manjka nek konec -morda pa bo v drugi pesmi. Zabavala pa sem se ob tvojem komentarju (in mu pritrjujem). lp, Mirna   Objavil/a duovox, v 26-10-2009 13:52, 4. Ne pozabljam Želel sem povedati, da sem v nekem trenutku želel priznati, da sem se zaprl sam v sebe.Tudi to je potrebno.Nadalje da bom dobrim prijateljem in prijateljicam podaril naravnih rož, tistih, ki so trdožive naravne in ne izumetničene.Bojim se, da me bodo okarali zaradi moje odsotnosti, vendar ne pozabljam veselih in manj veselih trenutkov druženja z njimi.Takole na kratko o bistvu, sporočilu iz mojega prispevka, pesmi.    Hvala za mnenja komentarje    Lep pozdrav.