Napisal/a Yggradsil, v četrtek, 15. okt. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

I.

Čakam te,
nedolžni mesija,
ogrnjen v bleščečo molitev,
čakam te s težkim bodalom.

V kakem nalivu,
ko blato grabi po tvojih stopalih,
čakam nate v kakem nalivu.

II.

Mlečni mesec
noč za nočjo para svoj trebuh,
z mehkimi kretnjami,
z mehkimi, nežnimi kretnjami.

Nebo je neznosno globoko
in svetloba se je razlila po plašču
kot sanje tiho uspavanih psov.

V belem ogrinjalu.

Čez goro se vlečeš
v belem ogrinjalu.

Ničesar ne nosiš
in ničesar ne iščeš.

Mlečni mesec
noč za nočjo para svoj trebuh,
z mehkimi kretnjami,
z mehkimi, nežnimi kretnjami.

III.

Naj nesem tvoje drobovje.

Kako si lep, bledi mesija.

Naj nesem tvoje drobovje
na rob mesečine.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a betalord, v 18-10-2009 12:38, 1. Psilocibin Hm, ne razumem te pesmi... o čem točno se gre? Zakaj čakaš mesijo z bodalom, glede na to, da na koncu praviš, kako je lep? Kdo je mesija, kaj je mesec, ...?   Objavil/a Yggradsil, v 18-10-2009 14:30, 2. psilocibin Kar se mene tiče, je cilj poezije vzbujanje občutkov pri bralcu. Poet skozi abstraktno izraznost predstavi sebi lastne podobe, ki nato odsevajo v bralčevi zavesti glede na njemu lastne izkušnje. Torej, pesem je potrebno začutiti in ne razumeti. Razumevanje pesmi je zgolj projekcija bralca. Lahko bi se spustil v globoko in obširno razlago o tem, kaj sem s pesmijo pomensko želel doseči, a menim, da bi s tem pokvaril užitek interpretacije marsikateremu bralcu. Sedaj sta možna dva scenarija: 1. Pesem je zanič, saj pri bralcu ne vzbudi nobenih občutkov. 2. Dotičen bralec je nesposoben pesem emocionalno dojeti in nanjo gleda zgolj kot na racionalni konstrukt. Resnica je najbrž nekje vmes.   Objavil/a Bor, v 18-10-2009 15:33, 3. Psilocibin Se strinjam z Yggradsilom, "pesem je potrebno začutiti in ne razumeti". No, lahko jo tudi razumeš, a ne (nujno) avtorja, pač pa razumeti na svoj način, a predsvem gre tukaj za začutiti pesem. In če jo začutiš, je zadnje vprašanje kaj vse to pomeni. Kvečjemu se sprašuješ takrat, ko te pesem ne prepriča dovolj. Morda patetična misel, pa vendar je isto, "ko ljubiš se ne vprašaš zakaj ljubiš, ampak enostavno ljubiš". In poezija je zame točno to kot pravi Y.: vzbujanje občutkov. Tale pesem ima zame predsvem zelo dober jezik, ki vsekakor vzbudi občutek. Morda samo ta "ničesar ne nosiš, ničesar ne iščeš" zveni v primerjavi z ostalim nekoliko znano, predvidljivo, nepotrebno, drugače pa mi je zelo všeč.