| Napisal/a MirnaVolk, v nedelja, 18. okt. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Drevesa rumena
šepečejo v en glas
ko bila smo še zelena
bila si z njim pri nas.
Veter ledeni tiho me objema
briše solze z lica
mi klobuček snema
da poleti kot ptica.
Sonce me obsije
v ravnini brez obzorja
želja se izvije
poleti naj preko morja.
Ali najde pot do tebe
ki se te bojim
misliš res na mene -
v kakšnem strahu jaz živim.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5) 
|
|
