Napisal/a emily, v sreda, 21. okt. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Črna mačka je prepozno prečkala cesto.
Danes sem lahko najboljša Jaz.
Identita se ne izgublja,
izgubljajo se spomini.

Pravijo, da nizko pade,
kdor visoko leta,
pa sploh ne vedo,
kako malo je med vrhom in dnom
neba.

Vesolje se zna
samo po sebi in po naključju
združiti v eno točko obstoja. 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (8)

Objavil/a betalord, v 27-10-2009 19:20, 1. 1659 Mi ni všeč, tudi razumem jo ne - kaj hoče druga kitica povedat? Zakaj naj bi bilo tako malo med vrhom in dnom neba? Kaj hoče zdej tretja kitica povedat? Tko brez vsebine deluje vse skupaj. Drugače sem pa samo hotel opozoriti na napake (mogoče raje 2x preberi pesem, predno jo objaviš):  * Identite -> Identiteta  * Pravijo da -> Pravijo, da  * če maš vejico za "pade", jo moraš imet tudi za "vedo"...  * Jaz... zakaj z veliko?   Objavil/a emily, v 28-10-2009 20:40, 2. 1659 mislim, da ti je že nekdo nekoč v nekem komentarju povedal nekaj o malo bolj abstrkatnih pesmih, ki uporabljajo malo bolj kompleksne metafore in o tem, da ni nujno da vsebino res razumeš.  Sicer pa na kratko in razumljivo: 1. kitica:Imela sem lep, niti črna mačka ki je šla čez cesto tega ni mogla spremenit. Bila sem pač njaboljša Jaz, kar pa ni spremenilo moje identite, zgolj omililo je neke slabe spomine. (Jaz z veliko, ker pač je z veliko.)  2.kitica: z ozirom na lep dan, ki ga je pravzaprav povzročilo to, da sem dosegla nekaj precej fantastičnega, sem bila precej "nad tlemi". tukaj se vključi strai slovenski pregovor in moj strah pred tem, da bi se vse skupaj porušilo. drugi del kitice potem zaključi, da padec sploh ne bi bil tako hud, ker je iz mojega osebnega vidika razdalja med nebom in tlemi majhna. 3. kitica zgolj povzame dogajanje.   Objavil/a okto, v 28-10-2009 21:22, 3. 1659 Pesem je tako dobra, da pri prvem branju nisem opazil pravopisnih napak (identite, viskoko, ločila).   Čestitke.   Objavil/a ajda, v 29-10-2009 09:25, 4. 1659 Izpod drobcenih prstov emily se vedno rodi poezija, ki bralca pritegne, ga ne pusti hladnega, niso pa seveda pesmi, ki bi jih avtorica spekla v krušni peči, razrezala, naložila na krožnike, dala pribor v roke in celo nahranila. In velikokrat je bilo že napisano, le zakaj bi bralec moral za vsako ceno razumeti napisano? A ni čar v napisanem kopanje po pesmi, razmišljanje in luščenje interpretacije, ki se bralcu zdi, da je tista taprava? In če pesem pokomentira, seveda avtorju ponudi svoj pogled in avtor mu seveda odgovori, če je njegov pogled blizu tistega ali pa ne. In tu je tisto, vsaj po moje, veličina pesmi, večplastnost pogleda in interpretacija na 100 in en način. Nenazadnje gre tu za učenje, rast, tako na eni strani kot drugi, na strani pesnikov ali avtorjev napisanega in bralcev, rast in z branjem različnih avtorjev in pesmi, se tudi raste v smeri, razumeti in ne hoditi samo po eni poti in če malo karikiram lajnati le na eno izrabljeno lajno. Ko pesem obelodaniš, jo daš na ogled, je tudi bralec tisti, ki jo oplemeniti in da avtorju tudi zagon. Če se dotaknem komentarja betalorda, kar seveda ni zaželjeno, da se komentira komentar, a vendar, vzami si čas, beri pesmi avtorice in videl boš njeno veličino in kako lepo je napisati, pesnico v odtenkih, ki razgrajajo v trenutkih, ko napiše.     O tistih tipkovnih napakah je bilo pa že velikokrat govora,mislim, da že ptiči znajo napamet, zakaj je tako in kot je okto zapisal, jih tudi oko spregleda, ko se potopiš v pesem. Seveda so pa namigi, da se popravijo napake tudi na mestu in avtorica jih tudi odpravi.    Da se pa dotaknem še današnjem pesmi, zavita in skrita, čeprav me ne posrka tako močno, zato ena * manj krog, ko mrmram, uh je super a vseeno dobro napisano!   Objavil/a MirnaVolk, v 29-10-2009 09:57, 5. 1659 Tudi jaz ne bi razumela pesmi brez avtoričine razlage in mi takšna abstraktnost ni všeč, pa verjetno lahko tole tu tudi napišem. Pa še ne ljubi se mi ukvarjati z vsemi mogočimi razlagami naslova, kaj naj bi sploh pomenil (štev. pesmi, datum rojstva, numerološka abstraktnost???). Skratka vsi imamo različne okuse in za nekatere izmed nas tole pač ni poezija po našem okusu. LP, Mirna   Objavil/a Yggradsil, v 29-10-2009 10:18, 6. 1659 Emily, si ena mojih najljubših avtoric na tem portalu. Ta pesem se me pa žal ne dotakne. Vse lepo in prav, ampak zadaj ni tiste "emily" energije/naboja, ki me pri tvojih pesmih običajno fascinira.   Objavil/a emily, v 29-10-2009 10:18, 7. 1659 še razlaga naslova: kot sem že v dešifrinaju pesmi povedala, je bil moj dan lep, ker sem dosegla nekaj fantastičnega. S tremi kolegi iz faksa smo na nekem oblikovalskem natečaju med 1659 dosegli 4. mesto. Za neizkušeno oblikovalko kot sem jaz je to precej super Zato je tudi nastala pesem, enkrat za sprembo je bil povod sreča in ne žalost  okto in ajda, hvala   Objavil/a emily, v 29-10-2009 10:26, 8. 1659 *blushing* (ni emotikona, ki bi zardeval)  Yggradsil najprej hvala za pohvalo. Žal ne vem kaj točno bi naj bil ta moj "naboj" in jaz ponavadi ne vidim neke resne razlike med svojimi pesmimi (sploh temi, ki jih dajem na portal). Seveda pa vem, da so slabše in boljše. Upam, da ti bo naslednja spet všeč  ps: pohvalo povsem odkrito vračam.