| Napisal/a Koško, v sobota, 24. okt. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ko sedim,
v tvojo sliko zrem,
obup z rokami teme
muči moje
hrepenenja polno srce.
Igrala si se z mano,
kot da bi lutka bil.
Pozabila si na moja čustva,
jaz pa nobenega trenutka.
Bil sem tvoj ...,
in še vedno upam,
da tvoje roke
morda nekoč
vodile bodo
ljubezen mojo.
Kako le mogla
poljub mi dati?
Mar res postali
so poljubi prepoceni,
da še komu bi
srce ogreli?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
