Napisal/a Sir William, v ponedeljek, 26. okt. 09 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nocoj luno gori na nebu vidim,
v mesečini svoji lesketa se,
vesela, da je danes čas, da rase,
mogoto kaže ljudem zavidljivim.
Sijaj njen jutri skril oblaka bo dim,
nebo v temi zaprlo se bo vase,
opozorilo bo z gromenjem nase,
pihal veter bo z vršem ledenim.
Danes toča jutri sneg bo leden,
naj te ne skrbi kaj pride z zarjo.
vir vseh strahov za mene je le eden.
Čas na zemlji se odšteva z nočjo,
kaj naj zapustim tu, razmišljam zmeden.
Zdaj osvetlite mi to stvar z lučjo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|