Napisal/a Sir William, v sreda, 04. nov. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Ko zremo ji iz oči v oči,
na vratu koža se srši.
Od strahu, neskončnega čakanja,
med nami sliši glas se trepetanja.

Srce smo z ideali strli,
zidove zdrave pameti podrli.
Zdravila ne poznamo za bolezen,
nikdo od nas ni v duši trezen.

Izmučeni vsi od strasti,
uničeni iz bridke žalosti,
sedaj odhajamo na dolgo pot,
ta rešila nas vseh bo zmot.

Za nami čas predolgega trpljenja,
zdaj prihaja odrešenje.
Ni več senčnega, turobnega življenja,
pozabili bomo za skrbenje.

Tako pač čakamo, da nov dan pride,
nas pričaka in popelje v svet prostran.
Ko že prelepa zarja na obzorju vzide,
meglá spusti se, zapolni širno to raván.

Níkdar zarje nisem si zahteval,
zahteval nisem tega ideala.
zmeraj sem močno si prizadeval,
me podzavest je vedno premagala.
Poteptala notranje je vzklike,
udušila duše strašne krike.

Nemočno čutil bitko sem krvavo,
bitko, za moralno pravo.
Pod seboj je čustva pokopala,
le kost in koža je ostala.

Vse kar enkrat mi bilo je dano,
izginilo je mnogo, vse prerano,
mi zdi se kot utrinek polegel,
previsok, da bi do njega segel.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a brbrbr, v 07-11-2009 14:26, 1. ideal pozdravljen! ne vem ali sem prav razumela, da opisuješ srečanje oziroma pot vseh nas... smrt?  proti koncu pa je obžalovanje...Poteptala notranje je vzklike,  udušila duše strašne krike.    Nemočno čutil bitko sem krvavo,  bitko, za moralno pravo.  Pod seboj je čustva pokopala,  le kost in koža je ostala...    mogoče je še možnost ...?    lep dan   Objavil/a Sir William, v 07-11-2009 16:44, 2. ideal hvala za odziv,  no če analiziram,  najprej govori o ljudjeh, ki imajo visoke cilje, recimo v ljubezni in se ne zadovoljijo z za njih manjšimi in morda celo bolj kvalitetnimi stvarmi.  S tem drugim povzročajo žalost, sebi pa dolgoročno povzročajo propad... kako?   Kdor je previsoko iskal ni niti nižje našel, če veš kaj mislim, zato je življenje postalo le ene velike sanje. S tem nič ne dosežeš, razen dodatno trpljenje.  Nato se pojavi upanje na boljše življenje po smrti.  In res smrt popelje te ljudi v "nov dan" in novo življenje, ki se na prvi pogled zdi boljše, nov list papirja, vendar podzavest in nek notranji vzgib premaga, čeprav se močno trudijo, da bi se spremenili - to zanje ni mogoče. Tako čustva otopijo in življenje živijo v mukah.  Pojavi se še obžalovanje, da niso nič storili, takrat, ko so imeli možnost, da bi vse spremenili.    prva kitica pa se nanaša na celotno pesem in predstavlja strah pred predčasno smrtjo, ko nisi še ničesar spremenil, da bi čutil ljubezen.   Objavil/a brbrbr, v 07-11-2009 18:57, 3. IDEAL Hvala za odgovor, vse kar pišeš velikokrat drži, si se dotaknil zelo občutljive teme. Včasih se zgodi, da takrat, ko bi radi izkazali ali pokazali svojo ljubezen je že prepozno, kje ni več tistih, katerim je bila namenjena in tako nikoli niso izvedeli kako močno jih ljubimo…    želim ti veliko ljubezni in da jo boš imel komu dati pokazati in dokazati. naj čas se zavrti nazaj ali se vsaj ustavi na tisti točki kjer boš lahko začel poslušati to, kar ti šepeta, nežno in potrpežljivo z vso vztrajnostjo tvoje srce in ne "predpisi, izmišljeni moralni okvirji ter tradicije"    V so srečo   Objavil/a ajda, v 08-11-2009 12:25, 4. Ideal Si si pa zadal kar težko nalogo, razpredaš o idealu, ki ga v bistvu ni. Mislim, da je kar prav, da smo na realnih tleh, kdaj pa kdaj dobro seči tudi med oblake, a vendar tisto prizemljeno je najbolj sigurno. Je pa seveda tudi res, da nas nekako hlepenje po idealih, pa najsibodi to v ljubezni, življenju na sploh, kar vleče in sili v svoje kolesje in včasih ne znamo oz. ne zmoremo drugače razmišljati. Mislim pa, da počasi le znamo stopiti iz vlaka, ki drvi v, morda nesmiselno iskanje in skok je tisti, ki ga niti v sanjah nismo pričakovali.     lp, ajda   Objavil/a Sir William, v 08-11-2009 16:10, 5. ideal @ajda  Ko bi se to, da stopiš iz tega drvečega vlaka zgodilo že prej, tega najbrž ne bi pisal. Škoda.