Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
A prideš
v sivino
v mojo lupino
brez sonca
brez zraka
sem kakor spaka
brez dneva
noči
pa vendar kipi
nesmisel poti
iz dneva v dan
iz pesmi v san
od tebe do njega
vzela bi vsega
pa spet ta dan
ko nič ne znam
ko nič ne vem
se sebe zavem
potem pa spet ne
nesmisel je vse.
Se znajdem tam
kjer prebrati znam
napis te poti
a tebe tu ni.
Dr. ta in ta -
ki vas pozna,
rešitelj sivine,
znanitelj ravnine.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a Egoist, v 21-11-2009 19:33,
1. Depresija neke zime
Krasna. Tvoj način pisanja pesmi je precej raznolik, ne vem sicer kje si to pesem našla in iz katerega življenjskega obdobja je, ampak mi je všeč. Stil, sporočilo, vse. Zadnja kitica, mi je še posebej všeč. Egoist
(1 glas)
