Napisal/a MirnaVolk, v ponedeljek, 16. nov. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Najina jutra
nosim v sebi,
ko sem budila
te nežno s poljubi,
ko sem prižemala
trdno se k tebi,
da sva lahko
drug drugega pila.

Najine dneve
sem vase zaklenila,
sprehodi med
meglenimi drevesi,
šepet in veselje,
sva skupaj prebila
vse ure meglene
in se izgubljala
po poteh
tam nekje
ob robu nekega
lepega mesta.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Egoist, v 21-11-2009 19:49, 1. Egoist Lep spomin na stare čase. Prva kitica se mi zdi enkratna. Pri drugi me je malo zmotila dvojna meglenost, meglena drevesa in meglene ure, ampak je vse ostalo v nadaljevanju do konca to popravilo. Konec se mi zdi super... in se izgubljala po poteh tam nekje ob robu nekega mesta. Egoist   Objavil/a Egoist, v 21-11-2009 19:50, 2. Najini spomini V prejšnjem komentarju je napaka v naslovu... namesto Egoist bi seveda moralo pisat Najini spomini