Napisal/a tomm, v ponedeljek, 16. nov. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Pobaral sem predstavnika vesolja
kako razume naš današnji svet,
odkimaval je s svojstveno nevero,
rekoč, v strasti je vsak srečen al' preklet.
Strast razumejo kot Papinov lonec,
ki se nabira v nas kot para v njem,
in ko prekorači sila želje že vse meje,
začnemo pokati po dolgem in počez.
Z njo pridejo na plan nizkotne želje,
da se maščujete, če zadoščenja ni,
ljudje norite v obtoževanju,
v potrpežljivosti so edino vam moči.
A ona je nekje za vami
je še dejal, gledajoč prodorno me v oči,
le z željo vladati in hvaliti se znate,
čeprav vas vest z boleznijo miri.
Resnica me je zbodla kot ostroga,
tako je z nami, našimi kostmi,
ostajamo na zemlji vse bolj trdno,
ne damo se zavesti od angelskih ljudi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|