Napisal/a tomm, v torek, 24. nov. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Preveč lahkote je v človeku
pri spogledovanju s smrtjo,
če čustva si preveč napenja
nekje v samoti z vrvjo.

Razmišlja, rešen bom vsega,
če bom ubil si vest, srce
s tem si je zadal udarec,
ki ga večnost ne prezre.

Pred rojstvom je dogovor jasen
v telesu odloča vest, ne ti
samomor vse razveljavi,
obstaneš tam, kjer telo leži.

Želja v vsem si ugoditi
privede mnoge preko mej,
premagal jih je satan zemlje,
postali kamen so na njej.

Predolgo časa bo poteklo,
da boš v sebi oživel,
zemlja nam ni zavetišče,
tu je boj kaj boš po njej.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a MirnaVolk, v 25-11-2009 09:38, 1. Duhovni zlom Težko, da bi se sama kdaj spopadla s takšno temo, mi je nekako težko pri srcu, ampak pesem sem prebrala večkrat, kar ne delam pri vsaki pesmi. Lp, Mirna   Objavil/a vvooodnarka, v 25-11-2009 22:07, 2. Duhovni zlom Ni tako lahko kot se nam zdi, oditi.    Velika bremena so nam naložena, ki dušijo navadnega človeka. Nemogoče jim je ubežat, kdor se hoče izogniti je obsojen za lenuha in neodgovorneža.    Lp, Joži!   Objavil/a tomm, v 27-11-2009 18:28, 3. Duhovni zlom Hvala za vajin obisk, a kar se pesmi tiče bi rekal samo to, da je danes v teh težkih časih, ko marsikdo ne ve kako naprej, treba vedeti da zlom duše prinaša za njo po smrti telesa še hujše razdobje iskanja same sebe.