Napisal/a tomm, v torek, 24. nov. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Preveč lahkote je v človeku
pri spogledovanju s smrtjo,
če čustva si preveč napenja
nekje v samoti z vrvjo.
Razmišlja, rešen bom vsega,
če bom ubil si vest, srce
s tem si je zadal udarec,
ki ga večnost ne prezre.
Pred rojstvom je dogovor jasen
v telesu odloča vest, ne ti
samomor vse razveljavi,
obstaneš tam, kjer telo leži.
Želja v vsem si ugoditi
privede mnoge preko mej,
premagal jih je satan zemlje,
postali kamen so na njej.
Predolgo časa bo poteklo,
da boš v sebi oživel,
zemlja nam ni zavetišče,
tu je boj kaj boš po njej.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|