Napisal/a Veter, v nedelja, 13. dec. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kako živ je še spomin, kot da bilo je včeraj
a dolgo že je, kar sem te objel.
Poljubil te, v naročje vzel,
skril te v srce za zmeraj.

Zdaj sam sedim in pesmi pišem.
Slike tvoje v mislih gledam,
v mislih mili glas tvoj  iščem,
izmišljam si izgovor, da znova te obiščem.

Še kdaj rad bi tvoj obraz pobožal,
poslušal bi besede tvoje,
v dlan bi tvojo svoj poljub zakopal.

Naj še pride kdaj  pomlad za naju.
Naj mlada praprot znova naju skrije,
čeprav za hip le, bodiva znova v raju.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)