Napisal/a rožica, v torek, 15. dec. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Kaj bi vse s teboj počela,
tudi kožo bi dol snela,
na luno poletela,
samo da bi te imela.
Ali ti si kakor iz kosti,
nič te ne omehča,
nobena pravljica,
od kod pa si doma?
Mogoče pa le nisi od tega sveta,
mogoče da sem se zmotila,
na nepravi naslov, svojo ljubezen napotila,
kje potem je pošta ostala, če ni pravega portala.
Oja, nekje je tudi ta ljubezen doma,
tudi če ji je še mrzlo, se nekoč ogrela bo,
nekdo ji bo roke objel, pa tudi majico snel,
ali boš to ti, bomo še videli čez nekaj dni.
Tudi prvi sneg zapadel je,
ogrel moje in tvoje srce,
saj takrat sva se ljubila ,
čustva drug drugemu izlila.
Lahko se temu izmikaš,
lahko vse skupaj zanikaš,
ali srcu ne moreš ukazovat,
to je organ ne avtomat.
Tudi če življenja tri, te ob meni ni,
prebrodila bom vse to, za voljo ljubezni,
ali srce moje ne bo prenehalo hrepeneti,
od ljubezni do tebe goreti.
Prekiniti vse poti, najlažje kar se lahko zgodi,
vez prerežeš in bo vse v pozabo šlo,
le misliš si lahko, ali telo ne odziva se tako,
telo ni mašina ima goro spomina.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|