Napisal/a Bor, v torek, 15. dec. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Spominjam se;
Zrak je bil prežet
s cvetjem modrega sonca
in nebo se je oblačilo
v majhne, zlate oblake.

Takrat sem prvič govoril z ljudmi,
iz ust katerih je tekla kri.
Bil sem tam, zraven,
in tudi jaz sem bil krvav.

Bila je pesem, ples v zraku
in govorica oči.
Bile so roke in moč.
Bile so rdeče svetlobe.
Prav v sredino noči so sijale.
Pa to zares ni bila noč.
Za nas je bilo jutro.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 19-12-2009 08:03, 1. Posebna nevednost Tam si bil,doživljal te strahote, prepričljivo si bil tam, četudi le daleč stran ...    lp, ajda