Napisal/a enrique, v sreda, 16. dec. 09 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
ne grem naprej, ne morem nazaj preveč zaljubljen sm zdaj... obstal sm.. misel prešine nate, ta pesem posvetena je zate, da dojames, končnu veš, ti si ta sonce, ki mi riše smeh na obraz, u teb najdu sm skrit zaklad, bojim se, strah me je, da zgubim, vem pr seb, da te nkol nee prebolim...
temne oči, nežne dlani, tega za pozabet ni, želja mi je, da se te želim, sam zatu živim, nor sm nate, ne sprašuj zakaj, niam odgovora za to, preprost mi je leepo... ti si mi use, ti zapolniš mi praznino, če greš zapolniš jo z bolečino... karkol ze zgodi, use se lhk spremeni, a vedi, u men boš zmeri ti... edin to se bojim, da med nama kej več nebo, potem mi bo težko... čakam te... če čuteš enak, vrn se k men..brez tebe nia smisla... s tabi edin lhk uživam, se smejim, počnem naumnosti-p, sočustvujem, tebe edino obužujem... spominjam se augusta ko sm te spoznal, ko sm te bolj spoznal, sm spoznal, zate zej srce bi dal.. zdaj vem kaj me gane, tvoja lepota me prevzame.. sam tvoj nee, mi lhk prebode srce.. u seb se bom počutu ranljiv.. nee bom potem drugam šel, večno čaku bom nate, čeprou zaman, u mislih te bom meu.. da bova nekoč eno.. Obstal sm..se zmeraj je isto.. nej se kej spremeni.. sam to hočem.. da k men vrneš se ti...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|