| Napisal/a laguna3, v četrtek, 17. dec. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Tri leta je od takrat,
ko si mi dal spoznat,
da če ljubezni se predaš,
se vrne ti tisočkrat.
Sem prvo leto slepo verjela,
da te nekoč bom imela.
V oblakih sem gradove gradila,
misleča na to, da si bova trdno
ljubezen delila.
Drugo leto sem te noro ljubila,
zaljubljena sem si govorila,
da te nikoli v življenju ne bom zapustila.
Sedaj pa stojim z nogami na tleh,
v srcu mojem pa se nahaja najin greh.
Da zame pomeniš mi več kot bi smela,
da dal si mi toliko kot bi si lahko le želela.
Me naučil si ljubiti preprosto in spretno,
ne vedoč, da pahnil si me v brezno boleče.
Da s teboj izgubila sem ugled, spoštovanje,
lahko vedela zdavnaj bi... da to ni šala.
Ljubezen do tebe je premočna bila,
je solza obupa sprati ne da.
Rabila dolgo sem,
da sem spoznala,
da sem v tvojem življenju le lutko igrala.
Hotel si le igrice z mano igrati,
nikoli pa srca zraven dati.
Kaj naj ti rečem,
ljubi moj zlati,
morda to, da se nimaš kaj bati.
V življenju še mnogo ti sreče želim,
zato ne misli da si maščevanja želim.
Te v srcu bom svojem za vedno nosila,
saj ljubim te močno,
kot mati svojega sina.
Žal mi morda je tega samo,
da ti ljubil me nisi nikoli močno.
Bo čas mi zacelil te rane,
bo veter mi ohladil srce,
mi sonce bo solze izsušilo,
morda nasmešek še kdaj vrne se.
Sem v sebi bedaka spoznala,
ko sem nate čakala,
ko pogledam sebi v oči,
se mi oko zarosi...
saj ob tem spoznam,
kako zelo te rada imam.
Zbogom, ljubljeni moj...
jaz tako ne morem živeti,
ob spoznanju, da te ne morem imeti...
Bodi dober, ljubi jo...
bodi srečen z njo!!!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
