Napisal/a MirnaVolk, v petek, 18. dec. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Bilo je kot
da bi sama umrla
v mrtvem mestu
ko sem hodila
po prahu zgodovine
misli so bežale med
gosto goščavje
vse ptice
odletel so dolgo tega
le živo zelen mah
se je bohotil prav tam
kjer sem stopala

nasproti
novemu spoznanju -
ne poznam človeka
ne poznam teh ljudi,
ne poznam sveta
in ne vem več zakaj sem tu. 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Egoist, v 25-12-2009 15:29, 1. Zgodovina Ja, tudi ta je zelo simpatična in zasanjana. Zgleda, da se s časom vedno bolj oddaljuješ od ljudi, ki so ti blizu. Škoda, lahko bi bilo tudi obratno. Morda pa je, le da si jaz narobe razlagam pesem Egoist   Objavil/a MirnaVolk, v 28-12-2009 14:59, 2. Zgodovina Egoist - ne gre za odmik od ljudi, pač pa na splošno za razočaranje nad človeštvom. Če pa bi ti napisala kakšen dogodek je vzpodbudil to razočaranje - bi bilo preveč. Lp, Mirna   Objavil/a Garfield, v 22-01-2011 19:55, 3. zgodovina močna pesem ..