| Napisal/a rožica, v torek, 22. dec. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ko prebiram vse lepe reči,
tako zelo me zaboli,
zakaj meni nisi bil poslan,
zakaj solza privre na dan?
Ali nisem izpolnila Božji plan,
kaj še vse mi naloženo bo,
kaj še čaka me,za božjo voljo,
ali se kdaj zbudim in se tega znebim?
Ni mi sreča dana s teboj,
odnehati moram ker to ni obstoj,
to je samo mučenje duha,
to so more, ne sreča brezmadežna.
Sreča je nekoč obiskala me,
nisem je prepoznala,
nosila je tvoje ime,
tvoj poljub, ker ti si meni bil ljub.
Sedaj upam na še,
nekoč si me s tem ranil močno,
zakaj si se izrazil tako,
se ve, upam še, samo po tebi hrepeni srce.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
