Napisal/a rožica, v četrtek, 31. dec. 09

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Nikoli nisem vedela tega.
Ali ti življenje lahko vse da.
Jemati z veliko žlico ni.
Le živeti tako kakor dano ti.
Edino kar je lepo.
Peti in izživeti ljubezen to.
Šalo na stran, to je roman.
Iskro v očeh, ti podari nasmeh.

Kako lepo sije sonce tam.
Raj na zemlji ko pojdeš gor.
Ali bom še kdaj prišla do tega.
Jasno sem vedela, morala bom  brez vsega.

Nikoli nisva odšla do kraja tega.
Ali srce še upati zna.

Svet se tam gori ne konča.
Veselim se še tvojega snidenja.
Edino kar preostalo mi je.
Telo katero ne izda se še.
Uteho dobila bom drugje.

Jasno bilo je vse kakor beli dan.
Enkrat se zaključi tudi najdaljši roman.

Tam kjer izvir ima, najlepša reka tega sveta.
Adam in Eva sta preživela del življenja svojega.
Misleč, da se nikoli ne bosta razšla.

Kako lepo se odvijala je pravljica ta.
Jasno se zrcalila v reko življenja sva.
Edino kar nisem doživela to,
Raj na zemlji kakor dano mi je bilo.

Živela bom dalje brez vsega.
Izgubiti ne morem več kakor se da'.
Veliko je ljubezni bilo.
Izginilo je vse, kaj moram za to.

Ljudje me sprašujejo, kaj pa sedaj?
Jojžeš meni, to je mali zalogaj.
Ušla mi usoda ne bo.
Bila bom boje, kot jih vsakdo.
Enkrat pa le pridem na čisto.
Zakaj vse se odvija z nekim namenom.
Edino pravilno kar Bog nam je dal.
Ni je reči, da ti povrne nazaj.


Morje ljubezni katere ni.
Opeva jo pesnik vse dolge noči.
Jemlje mu sapo a vse je zaman.
Ima da zaključi tale vsakdan.
Hote ali nehote tako pač je.

Danes je veliko tega, kar moje srce še ne izda.
Nikoli prišlo ne bo na dan, kako zaključim si dan?
Izgubiti ne morem nič več, kar je bilo je tudi odšlo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)