| Napisal/a rožica, v sobota, 02. jan. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Tako močno poskoči mi srce,
tako vesela ko prebiram pesmi te,
rastem in pilim svoj obstoj,
zakaj me zmes časa izdelala je, kakor stroj!
Nič več ne prepoznam osebe te,
a to sem jaz, ali drugo dekle?
Nikoli peresa v roki držala,
kje pa da bi, rime pisala.
Če zob časa hotel je tako,
kaj jaz morem, pa naj mu bo,
izpilil me do potankosti te,
samo še sanjam, kako izlila na papir bi vse.
Tako sem vesela ko prebirate vsi,
ali nihče, mi nič ne odgovori,
nekoč napisala nekomu sem odo,
ali on se napravil fin je gospod, na kratko dodal: Nisem od tod!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
