Bilke trave slišiš rast,
ti nemo ostajaš zadaj.
Večji od tebe je le hrast,
z njim se zdaj ubadaj.

Sončnih žarkov čutiš vročino,
skrivaš se v sence dreves.
Življenje svoje oblikuješ kot glino,
vedno razpoka, ko jo žgeš.

Ti v sanjah iščeš presežek resnice,
življenje obračaš iz vrha navzdol.
Sebe manj hraniš od mestne golobice,
v sebi čutiš lakoto in bol.

Prerasti zdaj hrast.
Postani drevo.
Ne krast' več iz sanj,
tako bo tudi mor manj.

Nesramno govorijo ti o lažnih upih,
ne išči resnice v sanjskih kalupih.
Zateči se v perje svoje golobice,
tam je toplina resnične resnice.

Upočasni si rast,
počasi se suši.
Materijo vlaži,
da se spet ne okruši. 

Poraz je poraz in
hrast je le hrast.
Razpoke navlažiš,
novo skulpturo ustvariš.

Potreben je čas,
potrpljenje in vera.
Vera v to,
da potencial je v nas.

Pomembna je rast,
počasi, počasi,
res le počasi,
prerasteš tudi hrast.

Komentiraj pesem na forumu.
(10 komentarjev)

---