Napisal/a rožica, v sobota, 02. jan. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Živim življenje to,
ni vse kar se vidi lepo,
tudi iskra v očeh ne pomeni sreče te,
to in še več, sem spoznala mimo grede.
Danes je dan kakor vsi so bili,
ali v meni še vedno nemir tli,
želje še vedno ne vidijo luč sveta,
nikoli ne veš kdaj je poslednja bila.
Tiho v meni rasteš ti,
tudi ljubezen katera me ne zapusti,
na otoku sreče se spoznala midva,
valovi časa pljusknili oba.
Sedaj nimava več skupnih poti,
tudi besede več med nama ni,
ostale so le nevidne vezi,
katere napajajo me, s grenkimi zmesmi.
Svoje žive dni nisem doživela še kaj podobnega,
človek kateri močno ljubi, te ne koncu izda,
kakor da nikoli nič ni bilo,
zanika vse kar je lepega bilo.
Vse sem razumela tudi okoliščine dojela,
le ene reči, ne morem prebolet,
če si že bil za to ljubezen tako ogret,
kam si lahko vse to pospravil-a v klet?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|