| Napisal/a MirnaVolk, v torek, 05. jan. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Po temni strani
sem hodila
pa nisem vedela za to,
prišel si ti in
kod da bi
se spet rodila,
vse zlato, sladko
sveže, lepo,
kot vse novo je bilo.
Pa čas ne prizanaša
živim bitjem
kakor tudi meni ni,
še čar bližine
je zbledel,
nekako pust in siv
se včasih zdiš mi ti,
vsak dan kot da
vse bliže bil bi še pekel.
Kaj naj sedaj,
sprašujem se ponoči
ko svet obdaja
znana že tema,
bom spet izgubljala
se v temi brez moči,
ko vendar vsi vemo,
da vse narejeno je
tako, da je za dva.
Ob sončni zarji
vse drugače sije
na dan z zlatom starim
da sončni žarek
nove da svežine
da mu sveži sij,
dovede novo kri,
ki bolno strto srce
ponovno okrvavi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
