Napisal/a voltaviator, v četrtek, 14. jan. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

popoldneve vse prespim
in noči v polsnu bedim
sanjam sanje te vsakdanje
vsak dan padam globje vanje

ležim, počasi se topim
in tavam, v mislih stran bežim
v domišlijskem svetu rim
vsak dan bolj se izgubim

melanholija me popada
ne ločim vzpona od propada
zame vse je v ruševinah
ker svet vidim v sivinah

rad bi čutil pa ne gre
rad bi že spoznal gorje
rad bi jokal v bolečini
rad bi ječal v agoniji

pa na žalost mi je dano
da ves svet je sol na rano
dolgčas počasi me ubija
bližajoča smrt mi prija

vse brez smisla, brez pomena
vsi ti stavki brez namena
vse besede v pozabo
nisem za nobeno rabo

nezahtevna sem rastlina
hrana meni je tišina
le še ljubljene bližina
vir mi je adrenalina.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)