Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Sonet ljubosumja

Sonet ljubosumja Natisni Priporoči prijatelju
Od Mojmir   

Beseda sladko izrečena, a ne meni, je bila popotnica do kraja
kjer življenja smisel se izgublja in kjer srce v strahu pregoreva,
kjer na brezciljni poti se še up ustavi in oči ne vidijo več dneva,
kjer solze mi gasijo žejo in črni dan kot nova zarja vzhaja.

Smrt in starost tukaj sta v paru, obup vsak dan v dušo reže,
ko nevreden sebe sejem dvom k besedam, samo meni danim
in kjer ne morem postaviti se v bran za njo pred nepoznanim
in v sesuti svet, z nje izgubo, bi dvignil roko, da po meni seže.

A sredi zime drevo v listje se odene, sonce presvetli oblake,
pod mostom še smetišče postane rožnata livada
in škrjanec, visoko v zraku, z družico išče stik.

Svetloba dušo iz pekla prikliče, osvobodi  srce se tlake,
prekletstvo negotovosti v meni več ne vlada
in vse to, vse to, mi naredi le bežen tvoj dotik.

Prosim, ne ocenjujte je več!Dovolj ima!
Avtor

Vodnik za ocenjevanje pesmi

  • Ena zvezdica: Začetniški nivo. Pesem nima smisla, branje je mučenje za bralca.

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)







Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo