Tistega sončnega dne v februarju, ko bil sem sam, zapuščen, taval sem po mestu tem, zmeden in osamljen.
Takrat ugledal sem tvoj obraz, iskrive, smejoče se oči, nasmeh, ki zrcalil dušo je veselo, smeh, katerega zven drugim srečo je budil. Ker to bil je Valentinov dan, dan, ko ptički pojejo, se ženijo, dan, ko radost razsaja vsepovsod, sklenil spoznati tvojo sem ljubezen. Pristopil, podaril svoj sem ti nasmeh, vrnila še lepšega si mi ti. Podaril ti kamen s spomini sem, vrnila si solzo na licu mi. Podaril ti svoje sem srce, objela z ljubeznijo si ga ti. Da večno trajal bi ta trenutek, dan, da nikoli več me ne spustiš, želje moje bile so takrat, ko objem najin je bil krepak, ko bila si moja vsa, ko bil samo tvoj sem Valentin. Vsak dan ustnic tvojih si želim, vsak dan mehkobo, sočnost njih čutiti, vsak dan objemal tvoje bi telo, vsak dan zaspal in zbujal ob tebi se bi. Želim si, da vsak dan bilo bi Valentinovo, zato dovoli, da danes tvoj bom Valentin. Komentiraj pesem na forumu. (1 komentarjev) |