Na pragu pred hišo je mati sedela
...

V stekleni obleki
Se dotikajo glasovi
Sten prozornih obrazov
Spačenih pod lupo
Pogleda

Pešačim po puščavi
drhetenja moje kože,
želje po tujem glasu,
pogrešanja pojave,
motorja mojega srca.

Brni motor, spotoma brnijo misli.
Neskončno tavanje po niču je zamudno.
Rumena tabla se šopiri brez razloga.
Poti taleče se v bronen...

Življenje teče, je večnost obstoja,
se obenem spreminja, kot noč in dan,
sedim v cerkvi, ter si razmišljam
kaj ...

po pravi poti naju bo vodila v fantazijske gozdove polne prečudnih bitij
želja po večnem življenju, da bi zajezdila evergree...

Dve leti sta minili,
nikjer nobenega smerokaza.
Ničesar nista spremenili,
dekle ostaja brez obraza.

Čas teče
vse mine
le bolečina ostane.

Ne mine nikoli
kar je
ranilo srce.

Sam slonim na nevidni steni realnosti,
pogrešam njeno podobo,
rad bi bil boljši,
vendar v moji glavi
ta...

Hotne sile v meni se zbudijo v odgovor na spomin na vrh Venerin:
napeta koža spušča v loku nežnem senco proti ... huh.
Zaman...