Napisal/a duovox, v nedelja, 31. jan. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Imel jo je v rokah,
jo gledal, občudoval,
obujal z njo spomine...
kod da pričakuje, da bi oživela,
da spet občuti njen dih,
ji prisluhne, sliši njen glas,
občuti njen dotik rok toplo dlan.

A usoda je hotela, mu jo vzela,
mu jo iztrgala iz rok.
Zdaj spi tam večni sen,
le rože, ugasla sveča,
snežinke, ki so prekrile,
pobelile njen grob, spomenik,
krasijo njem poslednji dom.

 

Nič je ne bo oživilo,
živela pa bo v njem s spomini,
kot resničen dotik, topel dih,
nasmejanega, spet zaskrbljenega obraza,srebrnih las,
prelepih živahnih temno rjavih oči,
v snu, ob solzah, sliki, sveči.
kot da bi živela, ga morda čakala ob sebi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a jpbenedikt, v 07-02-2010 21:25, 1. Njena slika Za tako pesem moraš biti res pogumen... sam si o tem bi upal pisati.   Moraš popravit napake: V čerti vrstici "koD da pričakuje.." in v zadnji vrstici druge kitice "krasijo njeM poslednji dom".     Priznam da ne razumem tega kako jo je imel v rokah, kot da pričakuje, da bi oživela ampak   pustimo to.     Če je že taka tematika in če si se to namenil napisat potem bi bilo morda lepo popraviti napakice (recimo tudi še presledek za vejico pri "obraza,srebrnih las..." in začetnico pri zadnji vrstici).     Ker govoriš o tako resni stvari se mi zdi, da bi bilo prav.   Objavil/a duovox, v 14-02-2010 19:34, 2. Njena slika Če poznaš umrlo osebo, še živečega partnerja, čutiš v sebi stisko sočloveka, ni težko notranje občutke prenesti, jih opisati v tej ali oni obliki.Verjamem, da ti kaj ni všeč, da bi sam napisal drugače , pa vendar, sem napisal kot sem.Za tem stojim, pa čeprav bi lahko napisal tudi v drugi obliki, morda kot bi želel nekdo drug, vendar potem ne bi bil več jaz.  Prisrčen pozdrav, hvala za trenutke tvoje pozornosti.