Napisal/a duovox, v nedelja, 31. jan. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Imel jo je v rokah,
jo gledal, občudoval,
obujal z njo spomine...
kod da pričakuje, da bi oživela,
da spet občuti njen dih,
ji prisluhne, sliši njen glas,
občuti njen dotik rok toplo dlan.
A usoda je hotela, mu jo vzela,
mu jo iztrgala iz rok.
Zdaj spi tam večni sen,
le rože, ugasla sveča,
snežinke, ki so prekrile,
pobelile njen grob, spomenik,
krasijo njem poslednji dom.
Nič je ne bo oživilo,
živela pa bo v njem s spomini,
kot resničen dotik, topel dih,
nasmejanega, spet zaskrbljenega obraza,srebrnih las,
prelepih živahnih temno rjavih oči,
v snu, ob solzah, sliki, sveči.
kot da bi živela, ga morda čakala ob sebi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|