Napisal/a emily, v torek, 02. feb. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Ko si v meni,
te v sebi ne čutim.
Tvoji dotiki zdrsijo
čez meglico telesa.

Dekle, ženska,
ki živi življenje
ni jaz:
ko te poljublja,
ko služi,
ko ne joče,
ko hodi naprej,
mene pušča zadaj.

Čakam, zagrizena v tipkovnico,
na preporod v realnost.

In čas brezbrižno reže
spomine
na stopinje mojih sanj ...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (7)

Objavil/a MirnaVolk, v 20-02-2010 15:17, 1. menda Briljantno, menda enkrat misliš da se najdeš, pa iz ogledala vate strmi starejša neznanka. To bi dodala za tistimi tremi pikicami, lahko pa doda vsak svoje. LP, Mirna   Objavil/a okto, v 21-02-2010 14:07, 2. menda Bravo, emily, pesem je odlična!   Všeč mi je tudi komentar Mirne.  Lp, okto   Objavil/a okto, v 21-02-2010 14:09, 3. menda Bravo, emily, pesem je odlična!   Všeč mi je tudi komentar Mirne.  Lp, okto   Objavil/a Klavdija KIA Zbičajnik, v 21-02-2010 17:30, 4. menda Fantje bi rekli ... spusti ročno!    Jaz pa ... stopinje sanj kažejo vedno pravo smer.    Lep preostanek dneva,    Klavdija KIA Zbičajnik   Objavil/a Egoist, v 22-02-2010 15:37, 5. Menda Simpatična pesem. Simpatični komentarji. Škoda, da se človek izgubi, no ja, se zgodi. Me pa zanima, če bo čakanje pred tipkovnico obrodilo sadove in pripomoglo k rešitvi. Egoist   Objavil/a emily, v 24-02-2010 08:16, 6. menda hvala za komentarje in dobre želje...    in žal še kar čakam, zagrizena v tipkovnico, na to, da se vrnem oz prerodim   Objavil/a ajda, v 24-02-2010 15:39, 7. menda Inventura s časom, ki vijuga svoje vijuge, ne dopušča poseganja, če pa že, so to tista vmesja, ko nam dopušča razmišljanja ali pa dogajanja in saj veš, preporodi se dogajajo in morda tudi tebi, ko uloviš čas za rep in ga neusmiljeno raztreščiš in si vzameš koščke zase.    lp, ajda