Napisal/a matejkrevs, v sreda, 03. feb. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vaša smrt me je užalostila,
kot druge, a nič več kot to;
rečem si: življenje je nepredvidljivo!
Zdaj zbirajo Vaše najlepše fotografije
in tiskajo znamke z Vašo podobo
za tri penije.
In mediji skrbno pazijo na Vaš svetniški sij,
da ga ne umaže kakšen škandalček,
kakšna nepotrebna afera,
zdaj, ko ste tako ali tako
že imeli zmenk s smrtjo.
V tisti noči, ko ste dobili smrtni udarec
in, ko so to bridko vest sporočili
po radiju ob 4h zjutraj,
si je nekje v Angliji ali na Škotskem
že od zadovoljstva mel svoje roke
direktor tovarne papirnatih robcev,
ves v dolgovih, in si prigovarjal:
no, no, zdaj bo pa šlo!
In res je šlo veliko ljudi za Vašim pogrebom,
veliko ljudi in veliko robcev...
Kdo bi prštel vse te solze?
Kdo bi preštel vse te robce?
Če rečemo: milijon!,
smo rekli odločno premalo,
ne, sto miljonov in še več,
milijardo solz je tisti dan prelilo človeštvo
in koncentracija soli v zemlji
se je drastično zvišala!
In drastično so se zvišale naklade
singla Goodbye England`s Rose,
(prodanih 3,5 miljonov v prvih šestih dneh!)
Ja, z Vašo smrtjo, se mi zdi,
je takrat obogatelo kar nekaj posameznikov
in podjetij, a po drugi strani so se tisti čas
pisale tudi pesmi, veliko pesmi se je pisalo tiste dni.
Pa čeprav so bile povečini tako uboge,
kot je naprimer tale moja,
(vse literarne revije so mi jo zavrnile, smrk)
In čeprav jih je večina končala v predalu,
(kot tale), a mi je še vedno draga,
kot spomin izpred dvanajstih let,
na okornost mojega drobnega peresa,
nasproti Vaše spretno zrežirane?,
epske smrti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|