Napisal/a Amadeus, v četrtek, 04. feb. 10

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

med kamenjem
se smejem
obtolčena
z objemi

dušim se

obsijana s soncem
se smejem
pod kamenjem

nekdo pred menoj
je plesal
pod skalo
se na ves glas smejal
in se vanjo vklesal

se smejem
pod kamenjem
obtežena
z lastnim jazom
kako naj mu utečem
še preden
se mu zlažem
s tem obtolčenim
obrazom

se smejem zdaj
pod skalo
si klešem svoj nasmeh
se skrijem pod udarce
med kamenje
se zaprem

nasmejana
med kamenjem
potolčem si nasmeh
uživam v svojem soncu
objeta vsepovprek

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 25-02-2010 16:29, 1. Pod kamenjem Nihanje levo desno, gor dol, sem tja in tudi razpoloženje, ko ne veš kam bi usmeril svoja jadra, ki se preveč nestrpno napenjajo na jadrnici in izmikajo prstom krmarja. Včasih je preveč vsega, kar želimo in potem je najbolje, da vse skupaj polovimo v vrečo, jo dobro zavežemo in potem lahko mirno premislimo, kam, kod. Ja, včasih vsega preveč zaboli tudi v podkožju in se širi kot virus, če nimamo moči, da bi zavezali vrečo. Mislim, da zmoreš, zmorem, zmorejo? Ja, to je pa druga zgodba.    lp, ajda   Objavil/a okto, v 27-02-2010 13:57, 2. Pod kamenjem Zelo dobra. Všeč mi je simbolika življenja, ki je lahko doživeto doma, na delu ali kje drugje … in všeč mi je, ker je v vsaki kitici optimizem, ki sije skozi špranje kamenja.   Ja, in hvala za nasvet, … se smejem …   LP, okto.   Objavil/a Amadeus, v 29-07-2013 15:52, 3. Opravičilo in zahvala Pod kamenjem Ajda, Okto,     vajina komentarja sta bila očitno spregledana ... Sto let nazaj napisana! Se opravičujem in hkrati zahvaljujem! :-P    Vse dobro,  Tina