Napisal/a tomm, v četrtek, 04. feb. 10 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Tu smo nekje na koncu sveta
kot neka vrsta božjih iztrebkov
vse kar je dobro se vrača nazaj
a kvarno se snovno razkraja.
Tuhtam, razmišljam kaj delam tu
kako naj se vedem do sebe,
iz neba dobivam sanje v dar
me hranijo indijske vede.
Bog mi je pustil slutnjo za sled
in vero, da bi se našel,
oprijemam se vesti kot vem in znam,
živim v prepadu in pasti.
Zemlja se dviga na višjo raven
od zlega se čisti in stresa
če ne bom s sabo isto ravnal
ne bom več doživel nebesa.
Kot padla duša sem našel ta kraj
misleč da je vse to resnica,
a ko bom zapustil njo in telo
me bo vagala božja pravica.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|